Rezultati iskanja

Domov / Novice

Modra sovica gre domov!

Se spomnite drobcenega skovika, sovice, ki so jo samo, nebogljeno našli cerkniški policisti? Potem so poklicali nas, Notranjski park, osrednjo okoljevarstveno institucijo v regiji in poskrbeli smo, da je šla v varne roke. V začetku prihodnjega tedna jo bomo v Notranjskem parku spustili domov, v njeno naravno okolje.

Policijska sovica. Foto Tomaž JančarFoto Tomaž Jančar

Mesec dni je bila v Muti, edinem zavetišču za prosto živeče živali v Sloveniji, kjer so lepo poskrbeli zanjo in ji pomagali do odraslosti. Čez nekaj dni pa se bo spet vrnila domov, v notranjski gozd. V svobodo jo bodo v Notranjskem parku, ob Cerkniškem jezeru, pospremili njeni najditelji in rešitelji - cerkniški policisti, ki bodo s prav posebno potezo počastili dejstvo, da je živa in da gre "samostojno v svet".

Veliki skovik, ko odraste. Foto Mojca PodletnikFoto Mojca Podletnik

Veliki skovik je naša druga najmanjša vrsta sove. V višino meri le 19 cm. Janko Ponebšek (1917) ga je opisal kot veliko uharico v pomanjšani podobi. Obstajata dve barvni različici perja: rjasto rjava in siva, pri čemer je slednja pogostejša. Perje je po vsem telesu drobno progasto in varovalne barve. Njegove oči so živo rumene. Ušesne čopke dvigne le, kadar je razburjen, sicer so spuščeni.

Veliki skovik - v Sloveniji le med 600 in 1000 parov. Foto Wikipedia

Veliki skovik je toploljubna vrsta, ki naseljuje zlasti tople in bolj suhe nižinske predele. V gričevnatem svetu si najpogosteje izbere teritorij na pobočju, obrnjenem proti jugu ali zahodu.

Največja zanimivost pri tej sovi je, da je to naša edina sova selivka, ki zimo preživi v podsaharski Afriki. Seli se zaradi svojega načina prehranjevanja, saj so njegova glavna hrana velike žuželke, metulji, hrošči, kačji pastirji, deževniki, itd. Redko se prehranjuje tudi z manjšimi vretenčarji, kot so mali sesalci, ptiči, plazilci in dvoživke. Konec marca ali v začetku aprila se ptice vrnejo nazaj v Evropo, kjer začnejo samci takoj s klicanjem vabiti samice in označevati svoje teritorije. Konec maja in v začetku junija izleže samica 4–5 belih jajc, ki jih vali 24–25 dni. Po izvalitvi ostanejo mladiči v gnezdu še 21–29 dni in se osamosvojijo pri 30–40 dneh.

Je duplar, saj gnezdi v zapuščenih drevesnih duplih žoln ali detlov ali luknjah na stavbah, redkeje v starih vranjih gnezdih. Zelo rad pa zasede tudi gnezdilnice.

Rjava različica velikega skovika. Foto R. GjergjekFoto R. Gjergjek

V Sloveniji je po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na rdeči seznam uvrščen na rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Aves) v prilogo 4. Opredeljen je v kategorijo močno ogroženih vrst E2 v katero so uvrščene vrste, katerih obstanek na območju Republike Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej.

Največja evropska populacija velikega skovika gnezdi na Iberskem polotoku (Portugalska, Španija), kjer je gnezdeča populacija ocenjena na 32000–41000 parov. V slovenski soseščini, v Italiji je gnezdeča populacija ocenjena na 5000–10000 parov, v Avstriji na 40–60 gnezdečih parov in na Madžarskem 500–600 gnezdečih parov. Hrvaška populacija velja za drugo največjo v Evropi takoj za špansko, in je ocenjena na okoli 21000 gnezdečih parov ter predstavlja 25 % celotne evropske populacije. V Sloveniji gnezdeča populacija šteje med 600-1000 parov. Najmočnejšo gnezditveno populacijo velikega skovika imamo na območju Slovenske Istre, sledi Kras, Goričko in Ljubljansko barje. Prav tako pa imamo zabeleženo gnezdenje velikega skovika iz območja Gorenjske (Bled, Lesce, Radovljica), Kozjanskega, Pivško-Cerkniškega ter tudi območja Snežnika in Banjšic.

Veliki skovik je pri nas ogrožena vrsta. Foto Damijan DenacFoto Damijan Denac

Ogroža ga predvsem izginjanje travnikov zaradi premene v njive ali zaraščanje krajine z gozdom, propadanje in izginjanje visokodebelnih sadovnjakov, urbanizacija in z njo povezave spremembe v urejanju okolic hiš, uporaba strupov proti bramorju in polžemori, ki so za ptice pogubni.