Stroji so odšli, kupov zemlje ni več
Vsa dela renaturacije Stržena so zaključena! To pomeni, da ima glavni vodotok Cerkniškega jezera v Ključih in na Belem bregu spet svojo izvirno podobo z več okljuki (meandri), kakršno mu je ustvarila narava pred človekovim posegom, ko je Stržen postal krajši za skoraj 4 km. Lokalni prebivalci so v želji, da bi lahko nasitili še več lačnih ust namesto vode želeli dobiti več obdelovalne površine. Vendar pa se to močvirsko območje ni izkazalo kot primerno za kmetovanje. Z izravnavo so bila tudi razpolovljena nekatera zasebna zemljišča, kar je lastnikom otežilo dostope.
Izravnana struga Stržena ob začetku naše obnove. Foto: Miha Ivanc
Novi stari okljuki in zasuta izravnana struga po zaključku del. Foto: Aleksander Vučanović
Notranjski park je Strženu vrnil večjo prostornino vode ter večji prostor za razvoj živali in rastlin, vrnil mu je štiri nekdanje okljuke. Izvajalci del so že leta 2019 previdno ponovno izkopali nekdanje okljuke v zgornjem delu Stržena. Letos je prišel na vrsto izlov rib in rakov iz izravnane struge in selitev teh živalic v okljuke. Potem so gradbeni delavci iz ravne struge izčrpali vodo. Nato so ta mrtvi ravni kanal zasuli z zemljino, ki se je nabrala ob izkopu okljukov. Z njo je bilo pred odhodom gradbene mehanizacije povsem poravnano in sanirano zdaj že nekdanje delovišče. Voda Stržena spet teče po izvirnih vijugah.
Spet vrnjeni okljuk na Belem bregu. Foto: Eva Kobe
Pozitivni rezultati so že tu
Vsa naša strokovna predvidevanja so se izkazala za točna, navkljub vsem dvomljivcem. Že deset dni potem, ko so gradbeni stroji zaključili z deli in se odpeljali, je območje delovišča začelo spet zeleneti. Povsod odganja novo trsje in drugo jezersko rastlinje. V novih okljukih Stržena že plavajo množice ribjih mladic, v bregovih so si domove ustvarili raki, kar kaže na povečano samočistilnost vode.
V bregovih novih okljukov so si raki že izkopali luknje za domovanje. Foto: NRP
V okljukih že mrgoli ribjih mladic. Foto: Eva Kobe
Le deset dni po zaključku del je na nekdanjem delovišču že začela odganjati mlada tršca. Foto: Matevž Podjed
Območje, kjer so še nekaj dni prej brneli gradbeni stroji, že zeleni. Foto: Eva Kobe
Cerkniški ribiči že poročajo o pozitivnih učinkih renaturacije. Ključni cilj je dosežen: upočasniti presihanje vode v sušnih obdobjih leta. Voda po okljukih teče počasneje, kot je po ravni strugi, zato do požiralnikov v spodnjem delu jezera pride kasneje in počasneje izginja. Letos je prav zato spomladi presahnilo le Rešeto, zato so ribiči ribe reševali le tam. Pred renaturacijo je veljalo: ko merilna postaja Dolenje Jezero kaže vodostaj v višini 130 cm, bo Vodonos v dveh dneh presahnil. Letos spomladi pa ob vodostaju 130 cm voda v Vodonosu ni presahnila kar 7 dni. Reševanja rib tu tako sploh ni bilo, saj je jezero sedmi dan namočil dež.
Reševanje rib v Rešetu aprila 2021. Foto: Tine Šubic
Cilj renaturacije je bil razširitev ekosistema, dati naravi več prostora. V okljukih ga bo več za ribe in rake ter vodno rastlinje, saj je Stržen zdaj daljši. Več bo tudi obalnega rastja, za Cerkniško jezero tipičnega trsja, po lokalno tršce. Posledično bo tu več hrane za ptice in druge živali, življenjski krog bo tu spet tekel kot nekoč. Poseg pa pozitivno vpliva tudi na številne domačine. Izravnava struge pred sto leti je namreč številnim presekala zemljišča in jim močno otežila dostope do njih. S tem, ko je park strugo vrnil v prvotno obliko, so ti lastniki spet dobili enostavne dostope, saj so meje zemljišč spet skladne s katastrom.
Poseg ni doprinesel samo naravi, ampak tudi domačinom. Izravnava struge pred sto leti je namreč številnim presekala zemljišča in jim močno otežila dostope do njih. S tem, ko je park strugo vrnil v prvotno obliko, so ti lastniki spet dobili enostavne dostope, saj so meje zemljišč spet skladne s katastrom. Foto: Eva Kobe
Negativni učinki izravnave
Na območju Cerkniškega jezera je bilo izravnanih za 12 km strug različnih vodotokov, zaradi česar se je površina sprva vijugajočih vodotokov na jezeru zmanjšala za četrtino. Samo Stržen je postal krajši za skoraj 4 kilometre. Izravnava pa ni prinesla želenih pozitivnih učinkov – novih površin za kmetijstvo, temveč celo vrsto negativnih. Z izravnavo struge je bil vodni tok v kanalu hitrejši, kar je povzročilo, da je voda odnašala več materiala, kot ga je odlagala, zato so v strugi nastajali novi požiralniki. Večja erozija rečnih brežin je privedla do poglabljanja in oženja struge, zato je bil vodni tok vsako leto hitrejši, površina za rast rastlin in bivanje živali se je zmanjšala, prav tako je bila slabša samočistilnost vode. Poleg tega zaradi posegov jezero ne presiha več samo enkrat na nekaj let, temveč večkrat letno. Takrat je najbolj ogrožena narava, saj poginjajo vodne živali in se suši rastlinje.
Takole je NRP leta 2019 začel z izkopavanjem nekdanjih vijug Stržena. Foto: Irena Likar
Pogumno in zgodovinsko dejanje
Notranjski regijski park je v letu 2009 izvedel pilotno obnovo zgornjih delov vodotokov Goriški Brežiček in Tresenec. Ta dva vodotoka smo v naravne okljuke preusmerili na skupni dolžini 1,2 kilometra in danes, 12 let kasneje, na območju ni videti nobene sledi gradbenega posega, saj je tamkajšnja narava zaživela v polnem obsegu. Vse od takrat je Notranjski regijski park aktivno iskal možnosti finančnih virov za nadaljevanje obnove v preteklosti izravnanih vodotokov. Uspelo nam je v letu 2016, ko je LIFE mehanizem izmed 260 prijavljenih projektov podprl 42 projektov, tudi našega - projekt LIFE STRŽEN za vrnitev okljukov Stržena.
Tresenec danes spet vijuga po svojih izvirnih okljukih. Da je bil za to narejen kakršenkoli poseg, ni niti malo videti. Foto: Eva
Poleg projekta LIFE, ki ureja odsek vodotoka Stržen v Ključih, je park leta 2017 pridobil tudi sredstva za izvajanje projekta Kras.Re.Vita, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija. V okviru tega smo Strženu spet vrnili izvirno podobo na območju, domačinom poznanem kot Beli Breg. Finančno so park pri tem podprla tudi nekatera lokalna podjetja ter Občina Cerknica, ki je naš projekt vseskozi podpirala v vseh pogledih.
Irena Likar, ki je v Notranjskem parku vodila projekt renaturacije na območju Ključev (LIFE Stržen) poudarja: »Da se je NRP lotil obnove v preteklosti izravnanih vodotokov na Cerkniškem jezeru, nazadnje glavnega in največjega vodotoka Stržena, je bilo pogumno in zgodovinsko dejanje. Izvedba del je bila močno odvisna od vremena in posledično vodostaja jezera. Posegi so se izvajali v izjemno občutljivem okolju in prvič na svetu na presihajočem jezeru. Izvedba posega je zbudila zanimanje številnih strokovnjakov in naravovarstvenih institucij z različnih koncev Evrope, ki se prav tako soočajo z negativnimi posledicami izravnav rek in vodotokov. Zanimalo jih je, kako smo dela izvedli in kako bi lahko naše izkušnje uporabili drugod.«
Struga odprta. Posnetek je nastal konec avgusta 2019, ko so bile nekdanje vijuge na območju Ključev izkopane. Foto: Jošt Stergaršek
Za naš podvig renaturacije se zanimajo tudi številni mediji, ki tedensko snemajo in pišejo prispevke o naši vrnitvi Strženovih izvirnih okljukov. Na fotografiji Irena Likar pred kamerami dokumentarnega programa RTV Slovenija. Foto: Eva Kobe
Današnji pogled iz Slivnice z dobro vidnimi novimi starimi okljuki na območju Ključev. Foto: Jošt Stergaršek