S septembrom 2021 se je pričel evropski projekt Life for Seeds, ki ga sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor in britanski Sigrid Rausing Trust. Gre za velik projekt, ki se bo izvajal širom Slovenije – na Goričkem, v Julijskih Alpah, Ljubljanskem barju in tudi pri nas na Cerkniškem polju. Njegov glavni izvajalec je DOPPS, partnerji pa so poleg našega parka še trije: Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko in Javni zavod Triglavski narodni park.
V projektu sodelujejo DOPPS ter štirje naravni parki, med njimi tudi naš. Foto: Tine Schein
Notranjski park je že takoj na začetku, septembra, začel z aktivnostmi. S terenskim popisom smo identificirali območja na Cerkniškem polju, ki se zaraščajo. V ponedeljek, 20.12.2021 pa smo bili na ogledu skupaj z našim terenskimi sodelavci, s katerimi smo določili zemljišča v občinski lasti, na katerih bomo pričeli z odstranjevanjem zarasti in obnavljanjem travnikov že to sezono.
Skozi čas, ko se je človeštvo spreminjalo, so se temu primerno spreminjale tudi kmetijske prakse in življenjske navade ter potrebe ljudi. Žal sedanji razvoj ne vpliva ugodno na tradicionalne načine kmetovanja in so se zato velike površine travnikov zarasle oziroma se še zaraščajo in s tem izginja tudi nekdanja krajinska podoba. Na drugih pa je kmetijska intenzivnost obdelave mnogo večja, za potrebo pridelave hrane, kot je bila nekoč. Oboje, na eni strani zaraščanje na drugi intenziviranje kmetijstva pa negativno vpliva na travniške habitate in z njimi povezane vrste kot so kosec, prstaste kukavice (orhideja), modra stožka, sviščevi mravljiščarji in drugi.
Prstasta kukavica. Foto: Jošt Stergaršek
Travniške rastline potrebujejo veliko svetlobe za rast, ki jo na zaraščenih površinah prestrežejo krošnje lesnatih rastlin. Intenzivna obdelava pa spremeni kemijske lastnosti prsti ali pa so rastline pokošene preden uspejo narediti semena. Sčasoma izginejo travniške rastline in nato še z njimi povezane vrste živali. Zato bomo v Notranjskem regijskem parku kot partnerji v projektu povrnili travniške površine v zaraščanju, nazaj v travnike, kot so jih vzdrževali naši predniki. Zato bomo v času projekta, ki traja do leta 2026, z mulčenjem in ročnim sekanjem grmovja obnovili 20 hektarjev travnikov, ter pokosili več kot 130 hektarjev obstoječih travnikov. Moramo pa biti pazljivi, da ne odstranimo vsega grmovja, saj nekatere vrste najdejo svoj dom in zavetje ravno v grmovju. Tak je na primer škrlatec, majhna ščinkavcu podobna ptica, ki v Sloveniji stalno gnezdi le na jezeru.
Škrlatec. Foto: NRP
V okviru projekta bomo tudi izboljšali stanje več kot 80 hektarjev površin obstoječih travnikov, na katerih zaradi pogoste košnje prihaja do siromašenja vrstne pestrosti rastlin. Na teh bomo zasejali semena travniških rastlin z bližnjih travnikov, na katerih pa je vrstna pestrost večja.
V okviru ostalih aktivnosti bodo vodilni partner DOPPS, ter partnerja Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) in Krajinski park Goričko, izvajali obnovo travnikov drugod po Sloveniji, na podoben način kot pri nas. V okviru projekta pa bo KIS vzpostavil tudi veliko semensko banko semen travniških rastlin.
Foto: Katarina Denac