V samotni mlaki, ki je nastala na dnu vrtače, v neposredni bližini Cerkniškega jezera, na lokaciji z ledinskim imenom Pucinov laz, je dom velikega pupka (Triturus carnifex). To je izjemno zanimiva dvoživka, ki pa je pri nas med ogroženimi vrstami. Ta vrsta pupka ni le največja od vseh treh vrst pupkov, ki živijo v Sloveniji, ampak je tudi največji evropski pupek. Odrasle živali merijo skupaj z repom od 10 do 18 cm, izjemoma pa lahko dosežejo tudi 25 cm.
Kot ostali pupki ima tudi veliki pupek bočno sploščen rep in neizraziti zaušesni žlezi na zatilju. Njegov rumeno oranžen trebuh je porisan z umazano rjavimi lisami nepravilnih oblik. Za to vrsto je značilno temno grlo posuto s številnimi majhnimi belimi pikami! Boki in hrbtni del telesa velikega pupka so umazano rjavi in porisani s še temnejšimi lisami. Za samice in mladiče osebke pa je značilna neprekinjena rumenkasta proga, ki teče po sredi hrbta od glave do repa. Samice in samci se najbolj razlikujejo v obdobju parjenja. Takrat se samcu razvije izrazito nazobčan kožnat hrbtni greben, ki sega od glave do začetka repa, od katerega ga loči izrazita zareza. Za samca v tem času je značilna tudi srebrno bela proga na strani repa, ki igra pomembno vlogo med dvorjenjem. Parjenje velikih pupkov se odvija ponoči, samec pa paket semenčic odloži šele po tem, ko se samica dotakne njegovega repa, ki ga vidi ravno zaradi svetle proge na njem. Med parjenjem samec vzpostavi teritorij, na katerem dvori samicam in odganja tekmece. Po parjenju samica vsako jajčece posebej zavije v list vodne rastline.
Ker nas je zanimalo, koliko jih pravzaprav domuje ob našem jezeru, smo se prvič lotili njegovega popisa. Ulovili smo jih s posebnimi vršami, vsakega posebej previdno pregledali in ga vpisali na seznam pupkove družine. Našteli smo jih 51.
Da bi privabili čim več pupkov, bomo uredili njegovo bivališče: jaso bomo očistili dreves in grmovja in s tem zagotovili večjo osvetljenost ribnika, iz vode bomo odstranili odpadle in odložene odmrle dele rastlin, listje, veje, okolico vodne kotanje pa bomo redno kosili. Njegovo bivalno okolje se je v zadnjih letih namreč precej poslabšalo, zaradi opuščanja gospodarjenja z okolico pupkovega habitata. Ogroža ga tudi vnos tujerodnih vrst, zlasti rib ali želv v njegovo vodno domovanje. Domačih ljubljenčkov zato nikakor ne spuščajmo v naravo. Velikost pupkove družine bomo, v okviru projekta KRAS.RE.VITA, redno preverjali do maja 2021.
Avtorici fotografij: Eva Mur in Martina Lužnik.