Prav v času velikega praznika zacvetijo nekatere vrste iz rodu kosmatincev (Pulsatilla). Najbolj znana, predvsem zaradi imena, je gotovo velikonočnica (Pulsatilla grandis).
Velikonočnica radi rečemo tudi drugim vrstam iz tega rodu, čeprav je velikonočnica le ena. V Notranjskem parku ste dve njeni sorodnici - gorski kosmatinec (Pulsatilla montana) in navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans). Za obe so značilni razmeroma veliki temnovijolični cvetovi, po zunanji strani gosto pokriti z dolgimi srebrnkastimi dlakami, ki rastlini pomagajo zmanjšati izgubo vode zaradi izhlapevanja in jo ščitijo pred škodljivimi UV žarki. Ko so popolnoma razviti, so njuni cvetovi kimasti, se pravi obrnjeni navzdol. Cvetovi velikonočnice so svetlejše barve in vedno obrnjeni navzgor.
Gorski kosmatinec je najpogostejši na Krasu in bližnji okolici, okoli Cerknice so pravzaprav njegova najbolj severovzhodna nahajališča v Sloveniji. Navadni kosmatinec je gorskemu na las podoben, zato ju ni enostavno ločiti, razširjen pa je po osrednjem, vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije.
Gorski kosmatinec, fotografiran na območju NRP. Gorski in navadni kosmatinec je težko razlikovati, a oba uspevata na suhih travnikih na pustih tleh, ki imajo velik naravovarstven pomen. Ti travniki so dom organizmom, ki so drugje zaradi intenzifikacije kmetijstva na eni ali opuščanja na drugi strani, že izginili. Foto Jošt Stergaršek
Navadni kosmatinec na območju našega parka. Gorski in navadni kosmatinec imata cvet obrnjen navzgor le na začetku cvetenja, ko njuni cvetovi pokukajo iz tal. Foto Jošt Stergaršek
Velikonočnica, sicer najbolj znana od vseh petih vrst kosmatincev, ki uspevajo v Sloveniji, pa je stepska vrsta in jo v Sloveniji v naravi lahko občudujemo le na nekaj redkih krajih na vzhodu države.
Velikonočnica na Boču. Foto Wikimedia Commons
Rod kosmatincev je pri nas zavarovan. Zaradi izginjanja travnikov na pustih tleh so vse tri nižinske vrste (gorski in navadni kosmatinec ter velikonočnica) ogrožene. Ker kosmatinci uspevajo na travnikih, ki so dom tudi drugim ogroženim rastlinam in živalim, so pomembni kot pokazatelj vrstno pestrih življenjskih prostorov, ki so razviti na naravnih, zdravih tleh. To pa je ključno tudi za izbor krajev za pridelavo najbolj kakovostne in okusne hrane, npr. mleka in mlečnih izdelkov.