Te dni je vrhunec spomladanske selitve žerjavov. Skorajda vsakodnevno jih videvamo tudi nad Cerkniškim jezerom, ki je - ne le za žerjave - za ptice selivke eno od ključnih počivališč, saj imajo hrano in zatišje ter mirne lokacije za počitek. Pri hrani niso konkurenca ribičem in ribojedim pticam, saj rib pojedo bolj malo. So namreč pretežno rastlinojede ptice. »Jedo zrnje, zeli, koreninice. Poleti se več prehranjujejo tudi z živalsko hrano, a to so v glavnem nevretenčarji: žuželke, polži, pajki.«
Kot pojasnjuje Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega parka, poteka čez Slovenijo ena od glavnih selitvenih poti žerjavov. Gre za žerjave, ki se vračajo z območja Gibraltarja in obale južne Francije, preko Padske nižine (Italija) proti severni Italiji in nato preko Slovenije do Madžarske, od tam pa domov v Rusijo, Ukrajino ali Skandinavijo. »Tu vsako sezono, zgodaj spomladi in pozno jeseni leti več 10.000 žerjavov. V Sloveniji za vsako sezono posebej zberemo podatke o opazovanjih žerjavov,« je povedal Jančar in dodal, da opazijo okrog 20.000 do 30.000 ptic v 200 do 250 jatah. »Izjemno veliko smo jih opazili jeseni leta 2019: 54.000 v 426 jatah. Velika večina žerjavov Slovenijo le preleti, manj kot 10 odstotkov jih opazimo na tleh.« Največja opazovana jata žerjavov, ki je kot ena enota preletela Cerkniško jezero, pa je bila opažena konec oktobra 2017 in je štela več kot 1100 ptic. Zanimivo je, da kar 75% selečih se žerjavov v Sloveniji opazujemo med 15. in 17. uro.
Žerjavi nad Cerkniškim jezerom 27.2.2021. Foto Tine Šubic
Žerjavi so izjemni jadralci in vešče izkoriščajo zračne tokove na svojih maratonskih selitvah. Letijo z iztegnjenim vratom, tako kot štorklje. Selijo se v jatah klinaste oblike (>). Na ta način zmanjšajo zračni upor pticam na repu jate, ki zato za letenje porabijo manj energije. Čez čas, ko se ptice na čelu jate utrudijo, jih zamenjajo ptice iz zadnjega dela jate. Vse skupaj deluje in spominja na ekipo s cestne kolesarske dirke.
Jata žerjavov nad Cerkniškim jezerom. Foto Tine Schein
Posamičen par gnezdi na močvirjih in barjih, vendar za uspešno gnezdenje zahteva velika in nedostopna območja. Zato najpogosteje gnezdi na neprehodnih visokih barjih in močvirjih obdanih z gozdom ter ob neobljudenih rekah na severu Evrope. Gnezdo zgradi iz močvirskega rastlinja v nižji vodi ali na tleh tik ob vodi. Zgrajena gnezda lahko uporablja leto za letom. Čeprav je žerjav oprezen ptič, ki se hitro splaši, je precej glasen. Ob zori ali v svetlih nočeh se starša na gnezdu glasno oglašata v duetu in se tako veselita novega življenja.
Največ žerjavov (po podatkih iz leta 2019) gnezdi na Finskem - 50.000 parov, v evropskem delu Rusije 40.000, na Švedskem 40.000, na Poljskem 20.000, v Latviji 10.000, Estoniji 8.000, Nemčiji 8.000, Norveški 2.500, Belorusiji 1.500, Ukrajini 700, na Češkem 29, Nizozemskem 7 in na Slovaškem 1 par.
Foto Tine Schein
Značilna struktura letenja žerjavov. Foto Tine Šubic