Rezultati iskanja

Domov / Izobraževalne vsebine / Živalski svet

Raki

Raki (Crustacea) so členonožci, ki imajo na glavi dva para tipalk in tri pare obustnih okončin in večinoma dihajo s škrgami. Njihovo telo. kot pri vseh členonožcih, sestavlja veriga različno razvitih telesnih členov ali kolobarjev. Na glavi imajo lahko dva tipa oči, preproste navplijske ali zmogljivejše sestavljene oči.

Raki so tako po obliki kot velikosti zelo raznoliki. Pestrost oblik je posledica raznolikosti v načinih življenja. Najmanjši raki so planktonske živali in so lahko veliki le delček milimetra, medtem ko telo največjih preseže dolžino pol metra. Oblika telesa je lahko valjasta, kot pri potočnem raku, telo je lahko izrazito bočno stisnjeno kot pri postranici, pri rakovicah pa se je skrajšalo in bočno razširilo. Telo vodne bolhe je toliko spremenjeno, da je s podobo potočnega raka skoraj ne moremo več primerjati, tudi njene tipalke so se v evoluciji razvejile in jih zdaj uporablja za plavanje … zajedavske vrste so še bolj spremenjene, njihovo vrečasto telo sploh ne spominja več na žival, podobo rakov pa imajo le še njihove ličinke.

Kožo členonožcev pokriva hitinjača in tudi raki niso izjema. Hitinjača je lahko tanka in nežna, kot pri planktonskih in zajedavskih rakih, ali debela in oblikovana v pravi oklep pri večjih vrstah.

Čeprav raki živijo v vodi, ne morejo izmenjati plinov, torej dihati, skozi kožo na delih, ki jih pokriva hitinjača. Zato so se pri večini razvile škrge, ki pa so spet zelo raznolike. Škrge nekaterih rakov so lahko nitasti ali peresasti izrastki na osnovah nog ali kar listasto oblikovane noge, raki z močnim košem na oprsju, kot naš potočni rak, pa na primer dihajo skozi nežno kožo na notranji strani koša.

Raki so praviloma ločenih spolov. Oploditev je navadno notranja, samci večine vrst rakov samico osemenijo s posebej prirejenimi okončinami na zadku. Oplojena jajca nekatere samice odložijo, druge pa jih lahko nosijo s seboj in jih tako varujejo.

Velika večina rakov je vodnih živali, le redki pa so prešli tudi na kopno. Od kopenskih pri nas živijo mokrice ali kopenski enakonožci. V vodnem okolju pa so raki zasedli skoraj vse življenjske prostore, ki se jih je dalo zasesti. Največ vrst živi na dnu morja, jezer, mlak in rek; to so bentoški raki. Planktonski raki živijo v vodnem stolpcu in so navadno drobne živali; med planktonte štejemo tudi številne ličinke sicer bentoških vrst rakov. Raki so pomembna skupina med živalmi, ki so se specializirale na življenje v podzemeljskih bivališčih, torej v kraških jamah in talni vodi. Precej vrst je tudi zajedavskih. Te v sladkih vodah parazitirajo le na ribah, v morju pa poleg rib zajedajo tudi druge živalske skupine, na primer školjke in iglokožce.

Z današnjim védenjem so zoologi rake razdelili na več skupin, najbolj znane od teh so škrgonožci (Anostraca), školjkarji (Conchostraca), vodne bolhe (Cladocera), dvoklopniki (Ostracoda), ceponožci (Copepoda), ribje uši ali škrgorepci (Branchiura), jezičkarji (Pentastomida), vitičnjaki (Cirripedia) in višji raki (Malacostraca).

Viri:
- B. Sket, M. Gogala, V. Kuštor (ur.). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 2003.
- M. Govedič. Potočni raki Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo. CKFF. Miklavž na Dravskem polju, 2006.

Skupina: VIŠJI RAKI (Malacostraca)

Višji raki so dokaj enotna skupina razmeroma velikih in zmogljivih rakov. Mednje štejemo tudi skupino rakov, ki je osvojila kopenske življenjske prostore.

Vsem višjim rakom je skupno ustaljeno število telesnih členov. Teh je praviloma 19, le nekaj izjem ima 20 somitov ali kolobarjev. Seveda pa je oblika telesa zelo raznolika in prilagojena načinu življenja. Oprsje vedno tvori 8 kolobarjev. Vsaj sprednji telesni členi se zlijejo z glavo v glavoprsje.

Za višje rake značilna in vsem dobro znana naprava so rakove škarje ali kleščice na koncu nog. Pri kleščicah je končni člen okončine prislonjen nazaj ob predzadnji člen; pri škarjah pa je predzadnji člen podaljšan v negibni ’prst’, ob tega pa se prislanja gibljivi zadnji člen.

Predstavniki devetih skupin višjih rakov živijo tudi pri nas. Te skupine so: leptostraki (Leptostraca), bogomolčarji (Stomatopoda), peščinarji (Bathynellacea), deseteronožci (Decapoda), kozice vrečarke (Mysidacea), repači (Cumacea), škarjevke (Anisopoda), mokrice ali enakonožci (Isopoda), postranice ali bibe (Amphipoda).

Deseteronožci