Rezultati iskanja

Domov / Izobraževalne vsebine / Živalski svet

Sesalci

Sesalci (Mammalia) so v glavnem kopenski vretenčarji poraščeni z dlako, seveda pa poznamo nekaj izjem. Kiti, na primer, živijo v vodi, njihovo telo pa je popolnoma golo. Samice sesalcev kotijo žive mladiče, po rojstvu pa jih hranijo z izločki mlečnih žlez. Sesalci na račun dobrega izkoristka izrabe hrane in s pomočjo učinkovitega krvožilnega sistema vzdržujejo stalno telesno temperaturo. Izjemen razvoj njihovih možganov jim omogoča visoko stopnjo inteligence.

Telo sesalcev tvorita glava, ki nosi najpomembnejša čutila in možgane, in trup s štirimi okončinami. Popoln videz jim praviloma daje dlaka, ki pokriva kožo. Prvotna naloga dlake je zadrževanje toplote, različne barve in vzorci njihovih kožuhov pa služijo prikrivanju v naravnem okolju ali medsebojnemu prepoznavanju. V koži imajo žleze znojnice, ki z izločanjem znoja omogočajo hlajenje telesa, in lojnice, ki površino telesa mastijo in ščitijo pred vodo. Parne mlečne žleze, ki se odpirajo v seskih ali bradavicah, imajo le samice. Ogrodje telesa predstavlja hrbtenica, sestavljena iz določenega števila vretenc. Preko okolčja in oplečja sta na hrbtenico vezana dva para okončin, ki telo podpirata od spodaj, in zato omogočata izjemno učinkovito premikanje. Okončina je izvorno peteroprstna, tekom razvoja pa se je prilagodila različni rabi oziroma načinu gibanja. Okončina primatom omogoča oprijemalne spretnosti, pri netopirjih se je razvila v letalno prhut, pri kitih je plavut, pri kopitarjih tekalna noga... Pri gibanju sodeluje tudi rep, ki pa je pri nekaterih vrstah zakrnel – repna vretenca so zraščena v trtico. Sesalci imajo raznoliko oblikovan prebavni sistem, prilagojen načinu prehrane. Temu se je prilagodilo tudi zobovje. Dihajo s pljuči, v katerih se kisik veže na hemoglobin v rdečih krvničkah, ki sestavljajo kri. To po telesu po dveh ločenih krvnih obtokih – pljučnem in telesnem – poganja srce.

Nočna dejavnost sesalcev, ki jo omogoča stalna telesna temperatura, je prvim sesalcem na Zemlji omogočila, da so se izognili neposrednemu tekmovanju z dinozavri. Do danes so se sesalci prilagodili življenju v najrazličnejših okoljih – osvojili so kopno, vodo in celo zrak. Nekateri med njimi lahko neugodne razmere preživijo v nedejavnem stanju – hibernaciji. Takrat se jim presnova, z njo pa srčni utrip in telesna temperatura, močno zniža, zato je poraba energije v tem času minimalna. Sesalci se sporazumevajo z vonjalnimi, vidnimi in zvočnimi sporočili. S svojim vonjem označujejo območje, kjer živijo; vidna sporočila, na primer rogovje, uporabljajo zlasti pri spolnem izboru; zvočna sporočila pa služijo hitremu prenosu informacij, tak je na primer alarmni klic svizca.

Danes je na svetu znanih več kot 4600 vrst sesalcev, še vedno pa raziskovalci odkrivajo nove, v glavnem v tropih. Na žalost so sesalci tudi ena najbolj ogroženih skupin živali, saj vsaki peti vrsti grozi izumrtje! Izumiranje vrst lahko navadno pripišemo štirim glavnim dejavnikom: prekomeren lov oz. izkoriščanje, izginjanje habitata in njegova razdrobljenost, vnos tujerodnih vrst ter verižno izumiranje (izumrtje ene vrste vodi v izumrtje druge vrste, ki je na prvo vezana). Dejavnika, ki sesalce najbolj ogrožata, sta gotovo prekomeren lov in krčenje njihovega življenjskega prostora.

Uporabljena literatura in koristne povezave:

  • - B. Sket, M. Gogala, V. Kuštor (ur.), Živalstvo Slovenije, Tehniška založba Slovenije, 2003.
  • - I. Frenc-Frelih (ur.), Živalstvo Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981.
  • - Volkovi: http://www.volkovi.si/
  • - Ris: http://www.dinaris.org/Glavna_stran
  • - Vidra: http://www.lutra.si/
  • - Mednarodni rdeči seznam ogroženih vrst: http://www.iucnredlist.org/
  • - Slovenski Rdeči seznam živalskih vrst:
  • http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=4055&urlid=200282
  • - V Sloveniji zavarovane živalske vrste:
  • http://www.uradni-list.si/1/content?id=48937
  • - Lovska zveza Slovenije: http://www.lovska-zveza.si/default.asp

Žužkojedi

Zveri

Sodoprsti kopitarji ali parkljarji